Akad. dr. Tine Hribar in dr. Ali Žerdin sta se nekaj tednov pred 25. obletnico osamosvojitve pogovarjala o dr. Francetu Bučarju ter njegovi vlogi v procesih naše državnosti.

Ali Žerdin se je kot novinar s Francetom Bučarjem prvič pogovarjal sredi osemdesetih let, ko je imel njegov portretiranec še status državnega sovražnika številka 1. Tine Hribar je v tistem obdobju s Francetom Bučarjem sodeloval v uredništvu Nove revije in pri snovanju »pisateljske ustave«. Poti profesorja Bučarja, profesorja Hribarja in Alija Žerdina so se križale v Odboru za varstvo človekovih pravic leta 1988, ko so vsi trije sedeli v kolegiju tega civilnodružbenega gibanja. Profesor Bučar je bil najstarejši član kolegija, Tine Hribar nekje vmes, Ali Žerdin pa najmlajši. Profesor Bučar in Tine Hribar sta leta 1990 sodelovala tudi pri pisanju sedanje slovenske ustave; dr. Bučar je bil predsednik ustavne komisije, dr. Hribar pa član odbora, ki je v Podvinu pripravljala uradni osnutek ustavnega besedila. Dr. Hribar sodi med tiste stratege slovenskega osamosvajanja, ki so se 1. maja 1990 zbrali na kosilu pri Francetu Bučarju, kjer so skicirali dva osamosvojitvena načrta; predvideli so tudi plebiscitarno odločanje o slovenski osamosvojitvi. Ali Žerdin je eden od kronistov tega obdobja.