V četrtek, 28. marca 2019 je v skednju Škrabčeve domačije svoje bogate življenjske izkušnje in intelektualno briljanco v pogovoru z Vesno Milek delila antropologinja dr. Svetlana Slapšak.

V četrtek, 21. februarja 2019, smo v skedenju Škrabčeve domačije v Hrovači imeli predvečerno uro slovenščine. Bogato znanje, ki ga premoreta dr. Kozma Ahačič in Boštjan Gorenc – Pižama, je preverjala Jedrt Jež Furlan.

9. januarja 2019 smo v skednju Škrabčeve domačije gostili predsednika Vlade RS, Marjana Šarca.

Izteka se mesec, ki je s spominom na konec prve svetovne vojne prav posebej zaznamoval Škrabčevo dediščino, saj je v tistem času ugasnilo tudi življenje jezikoslovca p. Stanislava Škrabca. Posvetili smo se tematiki, ki je blizu vojni – in bližja našemu času.

V sredo 19. septembra je potekal pogovor med Miho Mazzinijem in Mihom Šaleharjem v skednju Škrabčeve domačije.

69 receptov za fižolovo jed v knjigi Andreje Škrabec smo predstavili 6. 9. na Škrabčevi domačiji!

V petek, 11. maja 2018 smo v skednju Škrabčeve domačije preživeli čudovit večer s kraljem detektivk Jojem Nesbøjem in Ksenijo Horvat, novinarko in televizijsko voditeljico.

Življenjska zgodba Milene Zupančič v knjigi Kot bi Luna padla na Zemljo se odpravlja na pomladno popotovanje po deželi.

Kitaro je pustil doma, da ga ni zapeljo v muziko: v Hrovačo je prišel na pogovor in povedati je imel veliko.

Naravnost iz Južne Koreje, kjer za časnik Delo spremlja zimske olimpijske igre, nam prinaša sveže vtise poznavalka azijske celine.

Škrabčeva domačija se je v novo leto odprla s širokim stasom in gromkim glasom najvidnejšega slovenskega komediografa.

V predadventno vzdušje je k nam prišel pater dr. Karel Gržan, v besedo mu je z vprašanji segal Peter Frankl.

V ponedeljek 18. septembra se je v skedenju Škrabčeve domačije z Borutom Pahorjem o njegovih novih poklicnih izzivih in osebnih prelomnicah pogovarjala strokovnjakinja za odnose z javnostmi in novinarka Nina Orel.

Pred dnevom državnosti smo se na Škrabčevi domačiji posvetili vlogi in delu nadškofa dr. Alojzija Šuštarja v obdobju slovenske osamosvojitve in demokratizacije.

V sredo 24. maja smo pokukali v zakulisje televizijske Recepcije z Marušo Majer, Luko Cimpričem in gostiteljico Lucijo Ćirović.

Počaščeni smo, da smo v četrtek, 20. aprila 2017, v skednju Škrabčeve domačije gostili Njeno imperialno in kraljevsko visokost Camillo Habsburg-Lothringen, nadvojvodinjo Avstrije in princeso Toskane.

Drugi ponedeljek v mesecu aprilu so Škrabčevo domačijo ogreli vrhunski igralci Rokometnega kluba Riko Ribnica, ki so in ki še pišejo zgodovino slovenskega rokometa na olimpijadah in mednarodnih prvenstvih – veterana Beno Lapajne in Tomaž Tomšič, aktualna državna reprezentanta Nik Henigman in Jan Grebenc – ter zvedavi spraševalec Miha Šalehar.

Stojan Petrič. Vedno v središču dogajanj slovenskega gospodarstva. Uspešen. Izzivalen. In zdaj, po štirih desetletjih dela, v obsežni avtobiografiji Damoklejev meč tudi neposreden. V sredo 22. marca se je Stojan Petrič v skednju Škrabčeve domačije predstavil tudi kot odprt sogovornik v družbi prof. dr. Janeza Prašnikarja in Petre Kovič.

21. februarja smo obeležili dan materinščine, ko se s posebnim ponosom in čustvenostjo izražamo o slovenščini. Včasih tudi v slovenščini če nam le ne zmanjka besed.

V četrtek, 16. junija 2016, smo se v skednju Škrabčeve domačije pogovarjali o drobnih sledeh, ki odkrivajo in napovedujejo velike trende.

V mesecu maju smo v skednju Škrabčeve domačije gostili Matevža Lenarčiča s katerim se je pogovarjal novinar Gorazd Suhadolnik.

Akad. dr. Tine Hribar in dr. Ali Žerdin sta se nekaj tednov pred 25. obletnico osamosvojitve pogovarjala o dr. Francetu Bučarju ter njegovi vlogi v procesih naše državnosti.

Kardinal Franc Rode si je za škofovsko geslo izbral Trubarjevo misel stati inu obstati. Čeprav ob izbiri gesla bržkone ni mislil nase, ga je v njem mogoče prepoznati. Le redkim je v javni zavesti uspelo obstati tako trdno kot kardinalu Rodetu – in redki so tisti, ki zmorejo kljub toliko različnim mnenjem in sodbam stati na svojem mestu. O življenju in delu, preteklosti in prihodnosti ter veri in dvomu se je s kardinalom Rodetom pogovarjala Manca G. Renko v sredo, 30. marca 2016, v skednju Škrabčeve domačije.

Tomaž Domicelj in Bernarda Žarn, njegova gostiteljica in sogovornica v imenu Škrabčeve ustanove, sta večer posvetila slovenščini, ki jo pojemo, govorimo in čutimo vsak dan.

Dr. Božo Repe, avtor obširne monografije Milan Kučan, prvi predsednik, gost Škrabčeve domačije skupaj z gospodom Milanom Kučanom. Pogovor med njima usmerjala in vodila Darja Groznik.

Gost Škrabčeve domačije bo po letu dni spet dr. Peter Čeferin s svojo novo knjigo 100 sodnijskih. Na srečanje z njim vas vabimo v četrtek, 12. novembra 2015, ob 18. uri. Vznemirljivi preplet pravniških in življenjskih zgodb iz polstoletne odvetniške kariere mu bo pomagala razkriti sogovornica Miša Molk.

Miha Mazzini in Miha Šalehar. Priljubljena poznavalca in soustvarjalca javnega mnenja sta svoje jezične darove družila in brusila pred skupno publiko v skednju Škrabčeve domačije.

O povezavah med ljubeznijo, revolucijo, strastjo in politiko s Srećkom Horvatom in Manco G. Renko.

Magija za realiste. Devetnajst esejističnih premišljanj Irene Štaudohar o bistvenih zadevah življenja. Med njimi je v skednju Škrabčeve domačije skupaj z avtorico vodil dr. Samo Rugelj, publicist, urednik in založnik. Vabljeni!

Gostili antropologinjo dr. Vesno Vuk Godina, ki svoje strokovno mnenje v javnosti podaja neprizanesljivo, odkrito pa deli z njo tudi težke osebne preizkušnje. Čeprav s svojo neposrednostjo v ljudeh sproža burne odzive, ostaja neomajno zvesta sebi ter pogumno ohranja svojo znanstveno integriteto in pokončno življenjsko držo.

Dr. Peter Čeferin, legenda med odvetniki, z odmevnimi primeri in najdaljšim odvetniškim stažem pri nas, je v kratkem času poslal med bralce kar tri knjige prigod in izkušenj s svoje bogate življenjske poti: Moje odvetniško življenje, Valat in Moje zgodbe. Slikovite zapise, v katerih minimalistično zgošča svoje življenje, bo še slikoviteje in zgovorno oživil v pogovoru s Carmen L. Oven. Vabljeni v sredo, 26. novembra 2014, ob 18. uri v skedenj Škrabčeve domačije.

O skritih obrteh v okviru BIO50 debat!

S svojo trideseto pesniško zbirko Biti človek je bil gost Škrabčeve domačije pesnik, romanopisec, esejist in prevajalec, akademik Ciril Zlobec. Z njim se je pogovarjala televizijska voditeljica in zanosna bralka Bernarda Žarn.

Izhodišče za pogovor je izid knjige Slava – kup težav in razočaranj? novinarke Sonje Javornik, ki že več kot dve desetletji spremlja zvezdniško sceno iz prve vrste. O tem, kaj potrebuje nekdo, da postane zvezda, ali na tako malem trgu, kot je Slovenija, sploh lahko govorimo o zvezdniškem sistemu in kakšno je v resnici zvezdniško življenje, sta spregovorila tudi Jan Plestenjak in Saša Lendero, nedvomno dve med najbolj sijočimi zvezdami na našem estradnem nebu. Pogovor je vešče usmerjala Vesna Milek.

Katarina Čas in Jan Cvitkovič gosta aprilskega večera v skednju Škrabčeve domačije.

Z dr. Zdenkom Roterjem je o njegovi knjigi Padle Maske, ki razkriva mnoga zakulisja povojne socialistične in sedanje samostojne Slovenije, vodil pogovor Peter Frankl, glavni urednik in direktor Časnika Finance.

Ustanova patra Stanislava Škrabca je na predvečer svetovnega dneva maternih jezikov pripravila pogovor o dvojini v slovenskem jeziku, poeziji in življenju nasploh.

Je Evropa dinozaver ali gazela? Se ideja o skupni Evropi podira? Kaj je vezivno tkivo evropske skupnosti?

Gostje so se z voditeljico pogovornega večera, novinarko Petro Kerčmar, v znamenju potrošniških trendov pogovarjali tudi o tem »Kakšni so trendi slovenskih voditeljev dialoga?«..

Boštjanova hiša odprta!

Pogovor z dr. Mirom Cerarjem, ki ga bo vodila dr. Manca Košir, o njegovi knjigi Pamet v krizi: Razmišljanja o miselnih, čustvenih in duhovnih izzivih sodobnega človeka.

Premierno predstavili knjigo dr. Mateje Ratej Človek v času. Pogovor z avtorico je vodil Ervin Hladnik Milharčič.

Gostili smo ilustratorko Jelko Reichman, ki s svojo srčnostjo kot častna botra bdi nad novim vrtcem v Ribnici.

Boris Cavazza in Vesna Milek o biografskem romanu Cavazza, o avtobiografskih utrinkih, izkušnjah sodelovanja in še o marsičem drugem pod taktirko Boštjana Narata v skednju Škrabčeve domačije.

Gostja aprilskega večera na Škrabčevi domačiji je bila Miša Molk, medijska ikona, televizijska urednica in voditeljica, nekdaj prva dama slovenskega izbora evrovizijske skladbe, ki že več kot dve desetletji vešče zapeljuje gledalce. Vešče pa je včeraj s svojim šarmom, življenjsko iskrivostjo in iskrenostjo zapeljevala zbrane obiskovalce večera.

O ribniškemu rojaku in zadnjemu kranjskemu deželnemu glavarju dr. Ivanu Šusteršiču.

»Ko iščeš sebe, iščeš materni jezik.« Pogovor Gorana Vojnovića, Esada Babačića in Boštjana Narata v skednju Škrabčeve domačije ob svetovnem dnevu maternih jezikov.

O značilnostih delovnih sredin, katere vrednote so njihovo gonilo, o etičnih načelih njihovih menedžerjev, o pomembnosti dobička v socialnem podjetništvu je bila tema prvega januarskega pogovora v osrčju dežele suhe robe.

Ali Žerdin in Aleksander Lucu sta se v skednju Škrabčeve domačije pogovarjala o omrežjih moči.

Ustanove patra Stanislava Škrabca je podelila štipendije deveti generaciji odličnih študentov slovenistike, slavistike, klasične filologije in splošnega in primerjalnega jezikoslovja. Štipendije sta podelila p. dr. Edvard Kovač, član uprave Škrabčeve ustanove, ter častni gost podelitve akad. Tomaž Šalamun.

Anthropos, časopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanističnih ved, ki ga izdaja Slovensko filozofsko društvo in Društvo psihologov Slovenije, vabi na Škrabčevo domačijo v Ribnico na mednarodni simpozij z naslovom »Čemu filozofija v ubožnem času«. Na simpoziju, ki bo evalviral in diagnosticiral aktualno stanje ter vlogo in pomen filozofije kot osrednje humanistične vede, bodo nastopili ugledni mednarodno priznani strokovnjaki.

O italijanski politiki, politiki antantnih sil ter o tajni mednarodni pogodbi med Italijo med antantnimi državami v času prve svetovne vojne se je z dolgoletnim dopisnikom RTV Slovenija iz ZDA, urednikom, svetovalcem misije OVSE na Kosovu, rektorjem univerze AAB v Prištini in avtorjem knjige Sacro egoismo dr. Urošem Lipuščkom v skednju Škrabčeve domačije pogovarjal prof. dr. Božo Repe, zgodovinar, publicist, profesor na FF UL.

Občinstvo skednja Škrabčeve domačije je navdušil dr. France Bučar. Z njim je vodila pogovor dr. Rosvita Pesek.

O stanju in izzivih novinarstva so v skednju Škrabčeve domačije razpravljali Nataša Briški, Jurij Gustinčič in Ervin Hladnik Milharčič. Okroglo mizo, ki jo je vodila Andreja Škrabec, je pripravil Inštitut Novum.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja smo vstopili v informacijsko dobo. Pretok in manipulacija informacij sta odločilno vplivata na način življenja. Bivanjski vzorci se v zadnjih dvajsetih letih korenito spreminjajo, posameznik ima lahko več domov ali nobenega, pojavljajo se nove oblike družin in zakonskih skupnosti.

Gost aprilskega večera je bil vsestranski ustvarjalec Branko Đurić-Đuro, ki je navdušil zbrane v skednju Škrabčeve domačije.

Dr. Anton Jamnik in dr. Branko Senegačnik sta s filozofskega, teološkega in kulturološkega vidika orisala pomen in vrednost Škrabčevega odkritja performativa.

Igor Omerza je v skednju Škrabčeve domačije je predstavil svojo novo knjigo Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo, pogovor z njim je vodil Ali Žerdin.

Ustanova patra Stanislava Škrabca je včeraj na novogoriški Kostanjevici podelila štipendije osmi generaciji izbranih študentov slovenistike, slavistike in klasične filologije ter nagrado za dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja znanstveni svetnici in izredni profesorici prof. dr. Majdi Merše.

Zgodovinar dr. Jože Pirjevec je bil gost prvega letošnjega jesenskega večera v skednju Škrabčeve domačije. Številčni publiki je predstavil eno najopaznejših političnih osebnosti 20. stoletja – Josipa Broza Tita. Pogovor z uglednim zgodovinarjem je vodil Tine Logar, urednik najnovejše Pirjevčeve knjige z naslovom Tito in tovariši, ki je služila kot povod in izhodišče za pogovor.

V polno zasedenem skednju Škrabčeve domačije z izbranimi gosti je potekal pogovor o sporočilu, pomenu in pomenljivosti eseja Dvignite se!, pod katerega se podpisuje francoski diplomat, dosmrtni ambasador, nekdanji taboriščnik, borec francoskega odpora in agent, ki je sodeloval pri osnutku Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, Stéphane Hessel.

V epohi, ki je vse bolj razkosana in razrvana, Hesselove vrstice netijo ogenj zavedanja in nudijo prepotrebno oporo inteligibilni, emotivno zreli drži odgovornega državljana. Stéphana Hessela slovenski bralec prepoznava kot enega tvorcev Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki s človeškim dostojanstvom in z dramljenjem zavesti o neodtujljivih pravicah na čelu dviguje prapor svobode, pravičnosti in, ne nazadnje, sporočila miru. Besedilo, ki historično izkustvo opre na politično analizo, empatijo in neogibno potrebo po revolucionarnem refleksu (še posebej v veku, ki se brezsramno vdaja letargiji), bo ogovorilo široko bralsko občestvo. Po njem bi smel seči slehernik, ki doumeva vrednote, kakor jih deklarirajo demokracije, in v istem pogled upira v skrivnostno, brezdanje brezno preračunljivih potez sodobnih oligarhij.

Premierna predstavitev najnovejše monografije dr. Jerce Legan Cvikl z naslovom RAZGALJENI: medijski fenomen elit v Sloveniji je privabila v skedenj Škrabčeve domačije številno občinstvo, ki so z zanimanjem prisluhnili živahnemu pogovoru o elitah in medijski reprezentaciji le-teh.

Knjiga Obleka – kaj, kdaj, kako avtorice Lee Pisani je bila povod za živahen klepet v skednju Škrabčeve domačije o kulturni oblačenja. O stilih, pravilih in navadah oblačenja je znanje Lee Pisani s svojimi bogatimi izkušnjami dopolnjevala Bernarda Jeklin. Spretno, napeto in sproščeno pa je med poznavalkama oblačilne kulture kot voditeljica pogovora krmarila Bernarda Žarn.

Bogdana Herman je z ljudsko pesmijo o dolini Ribnice dala uvodni takt dogodku Slovenska slovstvena folklora: umetnost slovenskih narečij, s katerim je Škrabčeva ustanova obeležila svetovni dan maternega jezika.

Doprsni kip enega izmed najpomembnejših jezikoslovcev slovenistov p. Stanislava Škrabca je v soboto, 8. januarja 2011, pred množico zbranih na Erjavčevi ulici na aleji slavnih mož odkril akad. prof. dr. Jože Toporišič, blagoslovil pa nekdanji kostanjeviški gvardijan ter ustanovitelj in prvi predsednik Škrabčevega odbora p. Niko Žvokelj.

V skednju Škrabčeve domačije so se o Adamu Smithu in svežini ter aktualnosti njegovega Bogastva narodov pogovarjali poznavalci avtorja, politične ekonomije in filozofije: mag. Bernard Brščič, prof. dr. Bogomir Kovač, prof dr. Igor Pribac in dr. Neda Pagon.