Predzadnjo sredo v novembru odpremo in ogrejemo skedenj Škrabčeve domačije. Dodatno ga bo zagrel tokratni gost z razlago in, upamo, razpravo o novem pogledu na rešilno prihodnost. Namesto naprej— malo nazaj. Namesto hitro … počasi in s premislekom.

V sredo, 23. novembra, ob 18. uri vabimo v skedenj Škrabčeve domačije na razgibavanje možganov in preizpraševanje ravnanj ob tem, kar spoznava v svoji pred kratkim objavljeni knjigi HOMONIZEM Andrej Drapal.

Menite, da ste progresivni ali konservativni? Glede na vaš odgovor je velika verjetnost, ali vas bodo opredelili za levo ali desno usmerjenega.  Ker da progresivno spodbuja, njegovo nasprotje pa zavira razvoj. In prihodnost seveda delajo progresivni.

Andrej Drapal ne dvomi o tem, da se motimo. Evolucijska biologija, ki jo je vzel za preučevalno metodo, ga je pripeljala do spoznanja, da je najvišja oblika odgovorne inovativnosti in razvoja konservativnost. Progresivnost je v slepi ulici, izhod pa v popolni zamenjavi paradigme: trajnosten je izvorni humanizem. Drapal ga izvirno poimenuje homonizem. Konservativnost je najvišja oblika odgovorne inovativnosti ter razvoja, ki ne temelji na utopiji, ampak na upoštevanju realnosti.

Razprava seže široko in poveže spoznanja najrazličnejših znanosti in humanistike. Podprejo in pojasnjujejo jih navezave na ključne fenomene sodobne družbe in posameznikove izkušnje. Avtor vprašanja, zadevajoča svobodo in odgovornost posameznika, obravnava skozi različne sodobne družbene podsisteme, kot so znanost, država, mikro in makroekonomija, digitalizacija in prostozidarstvo.

Pogovor z avtorjem knjige bo vodil Leon Magdalenc, Andrejev prijatelj od leta 1966 naprej.

Leon je eden od dveh Slovencev, ki je knjigo že prebral, zato pogovor ne bo mimobežen. Oba z navdušenjem pišeta. Leon je kot kolumnist Dnevnika rekorder v slovenskem in širšemmerilu. Andrej piše in piše in piše. Filozof je postal evolucijski biolog. Že knjiga Kako stvari vznikajo iz leta 2008 je začela uvajati memetiko in biološko kompleksnost. Knjiga Brandlife (2016) je to teoretsko podlago prelila v samosvojo teorijo znamčenja. Homonizem pa zgodbo prenaša na temeljna vprašanja trajnostnega bivanja.