Iz socioloških znanosti je doktoriral v Ljubljani in na Harvardu, dolgo predaval tudi v Bologni in Sarajevu, človekovim pravicam se je posvečal vselej in povsod.

Vabljeni v ponedeljek, 13. maja, ob 19. uri v skedenj Škrabčeve domačije
na večer z uglednim  zagovornikom človekovih pravic
ddr. Rudijem Rizmanom in njegovim mlajšim kolegom Luko Lisjakom Gabrijelčičem,
zgodovinarjem, odgovornim urednikom Razpotij in kolumnistom.

Pravi, da pri svojih letih (letnico rojstva si deli z Mickom Jaggerjem in Keithom Richardsom) res nima nobenega razloga, da bi se odpovedal kritični besedi. Da sta kritična drža in izpostavljanje v družbi vpisani v vlogo javnega intelektualca, dokazuje že šest desetletij. Pri triindvajsetih letih je postal član mednarodnega Russlovega razsodišča. Pri tridesetih je sodeloval v Sartrovi komisiji za alternativno Nobelovo nagrado. Ko jih je dopolnil oseminsedemdeset, je sodišče pritrdilo njegovi pravici do svobodnega izražanja mnenja in zavrnilo zahtevo politične stranke, naj prekliče izjave o njeni avtoritarnosti.

V odločilnih letih 1988-89 je bil član slovenskega Sveta za varstvo človekovih in državljanskih pravic in slovenske delegacije pri Svetu za kulturno sodelovanje pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Danes zaskrbljen pritrjuje mnenju mnogih sociologov in politologov, da je demokracija bolj ranljiva od koralnih grebenov ali izginja hitreje kot deževni gozdovi.