Skedenj Škrabčeve domačije je gostil dr. Andreja Rahtena in dr. Feliksa Bistra, poznavalca dela in usode zadnjega kranjskega deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča. Njun pogovor o nekronanem vojvodi kranjskem je usmerjala mag. Polona Balantič.
Fenomen Slovenske ljudske stranke in petintridesetletne dominacije krščanske demokracije v slovenskem političnem prostoru je neločljivo povezan z imenom dr. Ivana Šusteršiča, pred poldrugim stoletjem v Ribnici rojenega odvetnika in politika. Od preloma stoletja je z izjemno spretnostjo vodil slovenske poslance v kranjskem deželnem zboru in dunajskem parlamentu. Pred prvo svetovno vojno je bil edini slovenski državnik, ki je imel dostop do dunajskih salonov, kjer se je v krogu aristokratov in meščanskih veljakov razpravljalo o »visoki politiki«. Njegovi politični nasprotniki so ga z nekakšno mešanico sovraštva in spoštovanja poimenovali »nekronani vojvoda kranjski«. Brezpogojna zvestoba habsburški dinastiji ga je ob koncu prve svetovne vojne kot »avstrijakanta« pripeljala v popolno politično izolacijo, ki jo je spremljala več desetletij trajajoča publicistična demonizacija njegove osebnosti. Ob koncu preteklega leta je dr. Andrej Rahten izdal pri Avstrijski akademiji znanosti knjigo, v kateri je obširno opisal življenje in delo tega znamenitega državnika. Skupaj z recenzentom dr. Feliksom J. Bistrom sta ob odprti knjigi skozi njegov življenjepis ovrednotila ključna dogajanja na slovenski politični sceni v času pozne habsburške monarhije.
**
Izr. prof. dr. Andrej Rahten (1973) znanstvenoraziskovalno deluje na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, kjer se je zaposlil že leta 1999. Vmes je bil v letih 2001–2004 zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je dosegel rang pooblaščenega ministra. Je dolgoletni podpredsednik Slovenskega panevropskega gibanja in član predsedstva Mednarodne panevropske unije. V letih 2004–2008 je bil glavni svetovalec predsednika vlade za zunanjo politiko. Leta 2010 je bil na Univerzi v Mariboru izvoljen za izrednega profesorja za novejšo in sodobno zgodovino. Leta 2012 je bil imenovan za predsednika Strateškega sveta za zunanje zadeve pri zunanjem ministrstvu. Je eden od pobudnikov in član uredništva zbirke Studia diplomatica Slovenica, od leta 2008 pa vodi tudi Koordinacijski odbor za raziskovanje diplomatske zgodovine.
Zgodovinar, publicist in prevajalec dr. Feliks J. Bister je napisal doktorsko nalogo na Filozofski fakulteti dunajske univerze, in sicer na temo Anton Korošec in slovenska politika v dunajskem parlamentu. Bil je prvi vodja ljubljanske izpostave Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo (1990–1995). Po vrnitvi na Dunaj je bil do upokojitve podpredsednik Avstrijske lige za človekove pravice (1996–2002). Je tudi dolgoletni predsednik avstrijske sekcije mednarodne AWR (Association for the Study of the World Refugee Problem) in član Znanstvenega sosveta Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju.