Ustanova patra Stanislava Škrabca je včeraj na novogoriški Kostanjevici podelila štipendije osmi generaciji izbranih študentov slovenistike, slavistike in klasične filologije ter nagrado za dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja znanstveni svetnici in izredni profesorici prof. dr. Majdi Merše.

V Frančiškanskem samostanu v Novi Gorici, kjer je pater Stanislav Škrabec preživel 42 let, s katerimi je zaznamoval slovenski jezik in slovensko jezikoslovje, je Škrabčeva ustanova podelila enoletne štipendije perspektivnim študentom slovenistike in klasične filologije. V osmo generacijo Škrabčevih štipendistov so se zapisali: Zala Rott, podiplomska študentka antičnih študij, Maja Bitenc, podiplomska študentka slovenistike, Ksenja Turk, podiplomska študentka slovenistike, Alenka Jelovšek, podiplomska študentka slovenistike, Lara Unuk, dodiplomska študentka klasične filologije, Kaja Auguštin, dodiplomska študentka slovenistike, in Marko Hadžić, dodiplomski študent slovenskega jezika s Filološke fakultete Univerze v Beogradu.

Častni gost srečanja, akademik prof. dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je podelil četrto nagrado za dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja Ustanove patra Stanislava Škrabca znanstveni svetnici in izredni profesorici dr. Majdi Merše. Red prof. dr. Marko Stabej, predstavnik strokovnega sveta Škrabčeve ustanove, je v utemeljitvi nagrade poudaril, da je »Znanstvena svetnica in izredna profesorica dr. Majda Merše, vodja Sekcije za zgodovino slovenskega jezika v sklopu Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, v minulih dveh letih dosegla dva pomembna uspeha. Izšla je njena druga znanstvena monografija: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu, poleg tega pa je izšel tudi prvi zaokroženi rezultat življenjskega projekta, ki ga je večino časa vodila prav ona in je v njem tudi avtorsko najvidneje udeležena: Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat, France Novak, Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. Stoletja. Obe knjižni deli sta po eni strani krona dolgoletnega poglobljenega znanstvenega in strokovno-organizacijskega dela dr. Majde Merše. Po drugi strani pa deli pomenita dragocen in trden temelj za nadaljnje raziskovanje in razumevanje zgodovine slovenskega knjižnega jezika, s tem pa tudi slovenske zgodovine in življenja slovenske jezikovne skupnosti nasploh.«

Ob podelitvi štipendij in nagrade Ustanove patra Stanislava Škrabca je Janez Škrabec, so-ustanovitelj Škrabčeve ustanove, podelil Škrabčevi knjižnici na Kostanjevici Iconotheco Valvasoriano, faksimile zbirke 7.752 grafik, ki jih je v 17 zvezkih zbral Janez Vajkard Valvasor (1641-1693). Znamenito Iconotheco Valvasoriano je predstavil njen urednik umetnostni zgodovinar dr. Lojze Gostiša.