Družina Škrabec

Vpetost v skupnost in okolje s sledmi

Škrabčevi so se iz vasi Škrabče na Bloški planoti v Hrovačo pri Ribnici preselili v začetku 19. stoletja. Njihova podjetniška žilica, odgovornost do skupnosti in humanistične vrednote dajejo že več kot stoletje regiji velik pečat. 

 
p-S-SKRABEC_color.jpg

P. Stanislav Škrabec

Na Škrabčevi domačiji se je rodil p. Stanislav Škrabec (1844–1918), eden najpomembnejših jezikoslovcev slovenistov 19. stoletja, utemeljitelj slovenskega pravorečja in odkritelj teorije performativnosti.  

V svoji prvi jezikoslovni razpravi O glasu in naglasu slovenskega knjižnega jezika v izreki in pisavi (1870) je odprl poglavitna jezikoslovna vprašanja, s katerimi se je ukvarjal v svojih kasnejših spisih. Osrednji del svojega življenja je preživel kot pater frančiškan v frančiškanskem samostanu Kostanjevica nad Novo Gorico, kjer je nadaljeval z jezikoslovnimi razpravami, ki jih je pisal na platnice revije Cvetje z vrtov svetega Frančiška, ki jo je urejal od njene ustanovitve leta 1880 pa skoraj do smrti. 

Leta 1920 je bila na njegovi rojstni hiši na Škrabčevi domačiji odkrita spominska plošča, ki jo je izdelal kipar France Kralj. Ribniški rojak, prof. dr. Jože Ilc, sicer tudi skrbnik opusa Riharda Jakopiča, je svoj nagovor na slovesnosti zaključil z besedami: »Ti, oče Škrabec, nam bodi zvezda vodnica in vzor kulturnega delavca!«

LETO1982 – jpg.jpg

Stanislav Škrabec

Zavidljivo poslovno pot je naredil p. Stanislav Škrabec: malo lokalno Kovinsko podjetje Ribnica je preoblikoval v vodilno jugoslovansko podjetje s proizvodnimi programi kmetijske mehanizacije, traktorskih priključkov, letalske in komunalne opreme, opreme odpadov ter visoko sofisticiranih fleksibilnih sistemov. Podjetje se je preimenovalo v Riko Ribnica in je zaposlovalo 1700 ljudi. Gospodarska zbornica je Stanislavu Škrabcu leta 1984 dodelila najuglednejšo stanovsko priznanje, Kraigherjevo nagrado, rojstna Ribnica pa ga je leta 2002 zapisala med svoje častne občane.

mediaspeed6376 – kopija.jpg

Janez Škrabec

Njegov sin Janez, ustanovitelj podjetij Riko, d. o. o., in Riko hiše, d. o. o, je danes eden najuspešnejših podjetnikov v Sloveniji z visoko stopnjo ugleda doma in na tujem. Je zaslužen lavreat mnogih gospodarskih združenj, odlikovan z mednarodnimi priznanji, med katerimi izstopa red prijateljstva Ruske federacije. Je aktiven (pogosto tudi predsedujoči) član mnogih društev, npr. Slovensko-ruskega poslovnega sveta in Vaškega etnološko-turističnega društva Hrovača. Da svoje poslanstvo misli in udejanja kar se le da na široko, kažeta tudi funkciji častni konzul Kraljevine Maroko in Republike Belorusije v Sloveniji ter častni profesor na IEDC – Poslovni šoli Bled. Je eden najpomembnejših pokroviteljev kulture in umetnosti v Sloveniji.