Na Škrabčevi domačiji se je rodil p. Stanislav Škrabec (1844–1918), eden najpomembnejših jezikoslovcev slovenistov 19. stoletja, utemeljitelj slovenskega pravorečja in odkritelj teorije performativnosti.
V svoji prvi jezikoslovni razpravi O glasu in naglasu slovenskega knjižnega jezika v izreki in pisavi (1870) je odprl poglavitna jezikoslovna vprašanja, s katerimi se je ukvarjal v svojih kasnejših spisih. Osrednji del svojega življenja je preživel kot pater frančiškan v frančiškanskem samostanu Kostanjevica nad Novo Gorico, kjer je nadaljeval z jezikoslovnimi razpravami, ki jih je pisal na platnice revije Cvetje z vrtov svetega Frančiška, ki jo je urejal od njene ustanovitve leta 1880 pa skoraj do smrti.
Leta 1920 je bila na njegovi rojstni hiši na Škrabčevi domačiji odkrita spominska plošča, ki jo je izdelal kipar France Kralj. Ribniški rojak, prof. dr. Jože Ilc, sicer tudi skrbnik opusa Riharda Jakopiča, je svoj nagovor na slovesnosti zaključil z besedami: »Ti, oče Škrabec, nam bodi zvezda vodnica in vzor kulturnega delavca!«