V skednju Škrabčeve domačije so se o Adamu Smithu in svežini ter aktualnosti njegovega Bogastva narodov pogovarjali poznavalci avtorja, politične ekonomije in filozofije: mag. Bernard Brščič, prof. dr. Bogomir Kovač, prof dr. Igor Pribac in dr. Neda Pagon.

Bogastvo narodov je najpomembnejše delo škotskega razsvetljenca Adama Smitha, prvovrsten izdelek družbene teorije klasičnega liberalizma 18. stoletja, ki po svoji polihistorski zasnovi sega v polje moralne in politične filozofije, zgodovine in psihologije, in torej še zdaleč ni samo prelomni trenutek v zgodovini ekonomske misli. Adam Smith sicer velja za nestorja ekonomske misli, vendar mu ta veličastni naziv pravzaprav veliko jemlje in ga po krivici omejuje. Adam Smith je bil predvsem humanistični razsvetljenski um, obdarjen z optimizmom ter univerzalizmom, ki je zagovarjal strpnost in zavračal avtoriteto, proučeval občutenja in prepoznaval mesto strasti, tudi pohlepa in interesov v življenju ljudi ter narodov.

Bogastvo narodov ni apologija neomejenega svobodnega trga, prej je nemara poklon svobodnemu človeku in družbeni zmernosti, so bili sklepčni gostje novembrskega večera v skednju Škrabčeve domačije.   

Bogastvo narodov Adama Smitha je konec meseca septembra izšlo v slovenskem jeziku pri založbi Studia Humanitatis, izbor za slovensko izdajo in spremno študijo je napisal mag. Bernard Brščič, izbrana poglavja pa je prevedel Bogdan Gradišnik.